Spoštovani g. Marković,
kot državljan Republike Slovenije in meščan mesta Koper, ter nenazadnje redni uporabnik Osrednje knjižnice Srečka Vilharja (zlasti čitalnice), vas pozivam, da ponovno pretehtate odločitev o zaprtju (»preureditvi«) velike čitalnice v Osrednji knjižnici.
Na spletni strani knjižnice kot razlog za zaprtje velike čitalnice oz. selitve le-te na Verdijevo 2, navajate: »preureditev prostorov, selitev gradiva in opreme ter nova strokovna postavitev«. In vendar zamisel o zaprtju velike čitalnice ni nova. To ste nameravali storiti že pred natanko tremi leti, ko ste kot poglavitni razlog zaprtja velike čitalnice navajali prostorsko stisko; kot utemeljitveni razlog pa evropske in slovenske standarde ter normative, glede na katere naj bi bila velika čitalnica menda »prevelika«.
Od tedaj se ni dosti spremenilo, zamisel o zaprtju velike čitalnice ostaja nespremenjena, prostorska stiska v kateri deluje Osrednja knjižnica se ni izboljšala, normativi in standardi se še vedno ne ozirajo na ljudi in njihove dejanske potrebe. Ste pa v tem času pridobili še en pomemben (in nadvse objektiven) argument, s pomočjo katerega lahko brez težav utemeljite in tudi izpeljete odločitev o zaprtju velike čitalnice. Gre seveda za argument krize, zmanjševanja razpoložljivih finančnih sredstev … ki vplivajo tudi na način in zmožnosti delovanja Osrednje knjižnice in velike čitalnice.
Vendar, ne glede na objektivne pogoje in okoliščine, ki so vedno samo to – dani pogoji in okoliščine, ostaja na vaši strani možnost takšne ali pa drugačne odločitve. Žal se vaša zamisel o zaprtju velike čitalnice ne spreminja in vaša odločitev ostaja na ravni ene same »možnosti« (dejansko nujnosti) – zaprtje oz. preureditev velike čitalnice v knjižnico.
Posledice te, po mojem mnenju prenagljenje odločitve, bodo sledeče:
1. Trajno zaprtje (pravzaprav, če pustimo ob strani olepšave, uničenje) ene najbolj kvalitetnih in uporabnikom prijaznih čitalnic v Sloveniji. V veliki čitalnici je (je bila?) resnično dana možnost za kvalitetno izobraževanje in študij (razpoložljivost ogromnega števila slovarjev, enciklopedij, leksikonov, študijskega gradiva …, pa tudi dobra prostorska razporeditev sedišč in miz).
2. Odprtje nadomestne »male čitalnice« na Verdijevi 2 (sedanji časopisni oddelek), ki je popolnoma neustrezna z vidika zagotavljanja pogojev izobraževanja in študija. Ta nadomestna »mala čitalnica« bo imela na razpolago namesto obstoječih, 42 zelo udobnih sedišč v veliki čitalnici, utesnjenih 12 sedišč (»mala čitalnica«), ki bi glede na prostorskost in udobnost sediš obstoječe velike čitalnice, ustrezali kvečjemu kakim 6 do 8 sediščem. Nadomestna »mala čitalnica« bo ostala brez vseh (ali vsaj velike večine) sedaj razpoložljivih študijskih gradiv: slovarjev, leksikonov, enciklopedij … Namesto čitalnice nam ponujate prazne betonske stene. Nadomestna »mala čitalnica« bo odrezana od Osrednje knjižnice in vseh tam dosegljivih knjig. Namesto knjig in študijske čitalnice nam ponujate prazen prostor.
3. S svojo odločitvijo boste najbolj prizadeli populacijo mladih, v prvi vrsti dijakov in dijakinj, ki redno uporabljajo veliko čitalnico – najbolj intenzivno v času priprave na maturo. S tega vidika je tudi izbira termina preureditve čitalnice (3. maj do 11. junij 2012), zelo zadeta. Eksperimenta se lotevate ravno v času najbolj intenzivnih priprav na maturo in obenem v času najbolj intenzivnega izpitnega obdobja študentov in študentk – to je obenem drugi segment mlade populacije, ki ga vaša odločitev o zaprtju velike čitalnice, najbolj prizadene. Na drugi strani vašega odreza velike čitalnice se bodo znašli še starejši občani, zlasti upokojenci, ki redno zahajajo v čitalnico.
4. To, da bo Univerzitetno mesto Koper ostalo brez edine čitalnice, bo nedvomno velik korak (če ne celo skok) v smeri »družbe znanja«.
G. Marković, vaša odločitev o zaprtju (»preureditvi«) velike čitalnice bo imela trajne in nepopravljive posledice. Tudi če se bodo pogoji in okoliščine kdaj spremenili, izboljšali, se čitalnica ne bo več »vrnila«. Ostal bo kvečjemu spomin na vašo odločitev!
V Kopru, 25. 04. 2012
Primož Turk
Ni komentarjev:
Objavite komentar