Javni poziv županu in Občinskemu svetu MOK za ohranitev velike čitalnice

Javni poziv
za ohranitev velike čitalnice Študijskega oddelka v Osrednji knjižnici Srečka Vilharja Koper, Trg Brolo 1

Na podlagi Odloka o ustanovitvi Osrednje knjižnice Srečka Vilharja Koper z dne 13. novembra 2003 javno pozivamo izvrševalca ustanoviteljskih pravic in obveznosti, župana Mestne občine Koper (MOK) Borisa Popoviča in Občinski svet MOK, naj takoj onemogočita samovoljno, protipravno in namerno zavajajoče ravnanje direktorja Osrednje knjižnice Ivana Markovića ter ustavita in preprečita nedopustno preureditev prostorov, ki v knjižnici poteka v času od 3. maja 2012 do predvidoma 11. junija 2012.

S škodljivim preurejanjem 1. nadstropja knjižničnega poslopja na Trgu Brolo 1 se ukinja velika čitalnica Študijskega oddelka, ki je vse od leta 1951 nudila zatočišče generacijam dijakov, študentov in vseh drugih zainteresiranih, obenem pa je bila tudi zbirališče primorskih izobražencev in društev ob knjižnih predstavitvah ter drugih dogodkih. Namesto študijskega in intelektualnega središča bomo, po razdiralni »prenovi« direktorja Osrednje knjižnice v 1. nadstropju, po napovedih dobili spet mesto za prelistavanje časopisov in revij, prostor doslej največje koprske čitalnice pa bo zapolnjen s policami za izposojo knjig. Študijski oddelek bo torej po preureditvi brez čitalnice za študij, saj bo uporabnikom omogočal zgolj izposojo. Za čitalnico je po direktorjevih besedah v prihodnje namenjen prostor v pritličju na Verdijevi ulici 2. Tem načrtom odločno nasprotujemo, saj je nadomestni prostor veliko manjši in popolnoma neprimeren za študij, poleg tega pa ne omogoča priročnega dostopa do knjižničnega gradiva Študijskega oddelka. Poudarjamo, da je preselitev čitalnice tako v nasprotju z 6. točko veljavnih Standardov za splošne knjižnice (za obdobje od 1. maja 2005 do 30. aprila 2015), ki določajo, da morajo biti čitalniški prostori funkcionalno povezani z izposojevalnimi.

Opozarjamo, da direktor Osrednje knjižnice Ivan Marković, ki naj bi mu preureditev omogočila varčnejšo namestitev zaposlenih, s svojim ravnanjem odločno ignorira javni interes in številne podpisnike peticije za ohranitev velike čitalnice, pri čemer se neutemeljeno sklicuje še na naslednje tri argumente:

1. Na javnosti neverodostojno predstavljene »večletne izračune in statistiko« zasedenosti čitalnice, saj je za medije celo sam izjavil, da vseh uporabnikov študijske čitalnice niso evidentirali (Šuligoj, Delo, 4. maj, str. 12).

2. Na strukturo članov Študijskega oddelka, ki naj bi bila po njegovih trditvah naslednja: »od 6000 članov študijskega oddelka knjižnice [je] samo 1000 študentov« (Šuligoj, Delo, 4. maj, str. 12). Tudi v odgovoru na odprto pismo Primoža Turka, direktor knjižnice odgovarja: »v Študijskem oddelku je od 6000 članov 5000 odraslih uporabnikov neštudentov in med temi je dobrih 50 % starejših«.

Letno poročilo 2011, objavljeno na AJPES-u, navaja, da je bilo v letu 2011 v Študijski oddelek knjižnice vpisanih 7.132 članov, od tega je bilo vpisanih 2.380 (33 %) zaposlenih, 1.990 (28 %) študentov in 992 (14 %) dijakov ter 1.770 (25 %) ostalih uporabnikov. Od kod torej sklicevanja direktorja knjižnice na »interes 'tihe' generacije starejših« (Delo, 9. maj 2012) ter na podatke o »dobrih 50 % starejših«, saj je iz samega letnega poročila razvidno, da je bilo v letu 2011 v Študijski oddelek Osrednje knjižnice vpisanih 2.982, torej 42 % študentov in dijakov; Študijski oddelek pa uporabljajo tudi študentje in dijaki, vpisani v knjižnico prek drugih oddelkov, predvsem prek Oddelka za mlade bralce, kjer je bilo v letu 2011 včlanjenih še 444 študentov in 211 dijakov. »'Tiho' generacijo starejših« je moč najti zgolj v skupini ostalih uporabnikov (25 %), vanjo pa poleg drugih spadajo tudi nezaposleni – med katerimi je žal že tudi veliko diplomantov.

3. Na bibliotekarsko nesprejemljivo trditev, da v času interneta prosto dostopne referenčne literature, tj. enciklopedij, leksikonov, slovarjev ter drugih strokovnih in znanstvenih priročnikov, ne potrebujemo več (glej Primorske novice, 3. maj 2012, str. 5).

Župana in Občinski svet MOK zato pozivamo k takojšnjemu ukrepanju.

Primož Turk, prvopodpisani v Peticiji za ohranitev velike čitalnice v Osrednji knjižnici Srečka Vilharja na Trgu Brolo 1 (http://velikacitalnica.blogspot.com/)

Marko Pavlič, predsednik Študentske organizacije Univerze na Primorskem

Seit Demiri, predsednik Študentskega sveta Univerze na Primorskem

 Koper, 29. 05. 2012

Poslano:
 Županu MOK.
 Občinskim svetnikom MOK.
  Zainteresirani širši javnosti.

Oddaja Univerza - o problemu zaprtja čitalnice v Osrednji knjižnici

Oddajo Univerza si lahko ogledate na spodnjem naslovu: http://tvslo.si/predvajaj/#ava2.136629978;; Od 8:30 dalje je govora o zaprtju velike čitalnice v Osrednji knjižnici Srečka Vilharja.

KŠOK-OVA ČITALNICA PONOVNO ODPRTA

Na pobudo študentov smo se odločili ponovno obudil projekt KŠOK-ova čitalnica, ki bo delovala v naših prostorih na Bonifiki, Cesta Zore Perello-Godina 3 (za Športno dvorano Bonifika, pri amfiteatru).

Čitalnica bo vrata odprla v ponedeljek, 21. maja 2012, po sledečem urniku:
PONEDELJEK: od 09.00 do 17.00 ure,
TOREK: od 09.00 do 20.00 ure,
SREDA: od 09.00 do 17.00 ure,
ČETRTEK: od 09.00 do 20.00 ure,
PETEK: od 09.00 do 20.00 ure,
SOBOTA: od 09.00 do 20.00 ure.

Ponovno želimo vzpostaviti ustrezen prostor za učenje študentov in študentk ter dijakov in dijakinj, kjer bodo imeli na voljo tudi brezplačen brezžični internet in dva računalnika. Glede na potrebe in predloge bomo poskrbeli še za druge pripomočke za učenje.

Obisk čitalnice bo brezplačen ob predložitvi študentske izkaznice katerekoli univerze ali samostojnega visokošolskega zavoda ali ob predložitvi dijaške izkaznice.

O neokusnem sprenevedanju direktorja Osrednje knjižnice Srečka Vilharja v zvezi z razlogi za zaprtje velike čitalnice

»Tudi če bi zbrali 2000 podpisov in če bi me križali, ne bom spremenil mnenja, ker je to v interesu 'tihe' generacije starejših« (direktor Osrednje knjižnice Srečka Vilharja, g. Ivan Marković, Delo, sreda 9. maj 2012, str. 13).

Sprašujem se, ali ima sploh smisel argumentirano odgovarjati nekomu, ki stoji na poziciji »ne bom spremenil mnenja«? Ker pa gre za direktorja javne institucije, ki bi moral prisluhniti javnemu mnenju, bom podal nekaj pomislekov v zvezi z argumenti za zaprtje velike čitalnice.

V odgovoru na peticijo, ki smo jo oddali v sredo, 9. maja 2012, direktor Osrednje knjižnice navaja kot poglavitni argument za zaprtje velike čitalnice majhno, skoraj nično zasedenost čitalnice. In dodaja, da če bi bila čitalnica bolj zasedena, jim niti na misel ne bi prišlo, da bi jo selili oziroma zmanjšali število njenih sedežev. »V zvezi  s peticijo lahko povem le to, da v kolikor bi bilo število uporabnikov čitalnice tako veliko kot je število podpisnikov te peticije, nam zagotovo niti na misel ne bi prišlo, da bi čitalnico selili oziroma zmanjšali število njenih sedežev.«

Podatki o zasedenosti čitalnice, ki jih na različnih mestih navaja direktor Osrednje knjižnice, se iz dneva v dan spreminjajo. Enkrat je to »v povprečju po 15 uporabnikov na dan« (Primorske novice, 8. maj 2012, str. 9 in Delo 4. maj 2012, str. 12); drugič pravi, da jo uporablja »samo kakšnih deset študentov« (Delo, sreda 9. maj 2012, str. 13). Ob tem pa g. Marković navaja, kot pravi, »dejstva« in se sklicuje na »večletne knjižnične statistike« (odgovor na odprto pismo Primoža Turka) in na »večletne izračune in statistiko« (Radio Capris, 3. maj 2012). Glede na izrečene trditve o zasedenosti čitalnice in o večletnih statistikah, sprašujem direktorja Osrednje knjižnice Srečka Vilharja tole:

1. Kako to, da navajate različne podatke, ko pa imate na razpolago večletne izračune in statistiko? A se je morebiti, tako kot »struktura študija«, spremenila tudi struktura statistike? A je torej za vas stavek, da se je v zadnjih petih letih v čitalnici zadrževalo v povprečju 10 in 15 ljudi, razumljiv?
2. V kolikor imate na razpolago »večletne izračune in statistiko« vas pozivam, da te izračune in statistiko javno objavite! S tem boste nemudoma prekinili tok nesmiselnega govorjenja!
3. Kaj pravite na mojo trditev, da teh izračunov in statistike nimate? Edino statistiko, ki jo imate na razpolago (če je niste medtem že založili), je statistika na podlagi enomesečne meritev novembra 2009. Ob tem pa ne gre spregledati naključja (naključje?), da je bila meritev opravljena v času, ko je čitalnica najmanj zasedena.
4. Če pa imate te meritve še vedno kje shranjene, vam zastavljam preprosto vprašanje: Kako lahko na podlagi enomesečne meritve sklepate na večletne trende?
5. Kaj za vas pomeni govorjenje o »povprečni zasedenosti«? Ali sploh veste, da je bila čitalnica od sredine avgusta dalje, septembra, v prvi polovici oktobra, januarja, februarja, maja in junija skoraj vedno polno zasedena? Ali lahko to kar odmislimo in se sklicujemo na neko neobstoječe povprečje?
6. Ali se vam ne zdi nekoliko neokusno, da v svojem odgovoru na peticijo, kot argument nezasedenosti čitalnice, navajate fotografijo iz Primorskih novic (3. maj 2012, str. 5) in na podlagi te fotografije celo govorite o zasedenosti čitalnice tekom leta: »Tako prazna, tako slabo obiskana je čitalnica skozi večino leta«. Ob tem pa dodajate, da je bila fotografija posneta »okrog poldneva, v času 'špice'«. Ali se vam ne zdi neokusno, da ob tem zamolčite: 1. da je bila fotografija posneta iz sredine čitalnice in da na njej niso vidni vsi, ki so bili tedaj prisotni v čitalnici (po mojih virih, ki jih imam od osebe, ki je bila tedaj prisotna, jih je bilo 8); 2. da je bila fotografija posneta v času, ko ste že selili čitalnico in odnašali čitalniško gradivo (lepo se vidijo prazne police na desni strani fotografije). In mimogrede, že na sami fotografiji je pet ljudi in ne štirje, kot napačno navajate!
7. Kako pojasnjujete sledečo izjavo v zvezi s čitalnico: »'Povprečno se je v njej  zadrževalo približno 15 uporabnikov, toliko sedežev bomo zagotovili tudi v novi, preseljeni čitalnici v Verdijevi ulici,' pravi direktor in prizna, da vseh uporabnikov študijske čitalnice do zdaj niso evidentirali [poudarek P.T.]« (Šuligoj, Delo, 4. maj 2012)? Od kje torej vaši večletni podatki o zasedenosti čitalnice, če pa sami izjavljate, da niste opravljali evidentiranj?

Spoštovani gospod direktor, vaša odločitev o zaprtju velike čitalnice zadeva širši interes javnosti v Kopru, ki je jasno izrekla svoje mnenje. Zato bi bilo primerno, da bi svojo odločitev argumentirali, ne pa da nam ponujate zgolj nekakšno ihtavo samovoljo in trmo, ki temelji na pol-informacijah, ki jih stresate iz rokava.

Ko pravite, da zastopate »interes 'tihe' generacije starejših«, vas sprašujem, kako ste lahko seznanjeni z njihovimi interesi, če pa so »tiho«? Ali imate tudi tu na razpolago kakšne »večletne izračune in statistiko«, ali pa govorite to bolj po občutku in svoje odločitve sprejemate nekoliko »po domače«?

Ker je jasno, da ne zadošča niti demokratična civilna iniciativa zainteresiranih državljanov, niti argumenti zainteresirane javnosti, se sprašujem, kaj bi bilo še potrebno storiti, da bi sploh slišali, kaj vam govorimo?

Glede na to, da poglavitni argument, ki ga navajate za zaprtje velike čitalnice, ne drži, pričakujem, da začnete nemudoma vračati veliko čitalnico v prvotno stanje. S tem boste seveda preprečili nepotrebne dodatne stroške, to pa je vendar ena od odlik učinkovitega managerja.

V Kopru, 11.05.2012

Primož Turk

Odgovor direktorja Osrednje knjižnice na predano peticijo

(Peticijo lahko še vedno podpišete TU) 

Odgovor direktorja Osrednje knjižnice Srečka Vilharja, g. Ivana Markovića (knjiznica.koper@kp.sik.si):
:

"Spoštovani gospod Primož Turk,

V zvezi  s peticijo lahko povem le to, da v kolikor bi bilo število uporabnikov čitalnice tako veliko kot je število podpisnikov te peticije, nam zagotovo niti na misel ne bi prišlo, da bi čitalnico selili oziroma zmanjšali število njenih sedežev. Ta peticija, pa tudi če bi imela 2.000 podpisov, pa v ničemer ne spremeni dejstva, da je število uporabnikov čitalnice čez velik del leta, zelo zelo majhno.  
In ker mojim trditvam in podatkom očitno nihče ne verjame, upam vsaj da bo zeč zalegla fotografija iz Primorskih novic (ki jo prilagam [Primorske novice, čet. 3. maj, str. 5 – op. P.T.]), ki je bila posneta okrog poldneva, v času "špice", pa naj si vsak sam lahko preštejte koliko je uporabnikov čitalnice: 4 (štiri). Tako prazna, tako slabo obiskana je čitalnica skozi večino leta. In zaradi tega, zaradi dejstva, da si v tako hudi prostorski stiski s katero se knjižnica bori že vrsto let, in ki se iz leta v leto samo stopnjuje, si tako razkošne oziroma tako "razkošne in prazne" čitalnice enostavno ne moremo privoščiti. Prostora imamo zelo malo in ga moramo izkoristiti kar se da racionalno, in prav sedaj to počnemo. Racionaliziramo prostor in kader ter optimiziramo njuno uporabo. Zaradi vsega omenjenega, predvsem pa iz strokovnih razlogov, ki so podlaga za veliko preureditev Študijskega oddelka Osrednje knjižnice Srečka Vilharja Koper, bomo z našim delom nadaljevali in preureditev knjižnice izpeljali do konca tako kot smo si zamislili, saj smo prepričani, da delamo pravilno, strokovno in v korist in zadovoljstvo velike večine naših uporabnikov.

direktor,

Ivan Marković"

Predaja peticije

Spoštovani,

naj se vam najprej zahvalim za vaš podpis peticije!

Obenem vas obveščam, da bomo dne 9.5.2012 ob 11.00 predali g. Ivanu Markoviću, direktorju Osredenje knjižnice Srečka Vilharja, podpisano peticijo za ohranitev velike čitalnice.

Vaša prisotnost ob predaji peticije nam bo v veliko podporo, zato vas vabim, da se nam pridružite ob 10.50 na Trgu Brolo 1, pred vhodom v Osrednjo čitalnico.

Primož Turk

Peticija za ohranitev velike čitalnice v Osrednji knjižnici Srečka Vilharja na Trgu Brolo 1

Spodaj podpisani se NE strinjamo z odločitvijo direktorja Osrednje knjižnice Srečka Vilharja, g. Ivana Markovića, o zaprtju velike čitalnice in selitvi le-te na novo lokacijo na Verdijevi 2, saj bi imela takšna odločitev za posledico:

1. Trajno zaprtje ene najbolj kvalitetnih in uporabnikom prijaznih čitalnic v Sloveniji in obenem edine čitalnice v univerzitetnem mestu Koper;
2. Odprtje nadomestne čitalnice na Verdijevi 2 je popolnoma neprimerna rešitev, saj bi: (1.) nov čitalniški prostor bil štirikrat manjši; (2.) na razpolago bi bilo namesto 42 udobnih le 12 tesnih sedišč; (3.) nova čitalnica bila odrezana, več sto metrov oddaljena od knjižnice in knjižnega gradiva, s čimer se popolnoma izgubi vsak smisel knjižnične čitalnice – čitalnica je, kot že ime pove, namenjena branju, ne pa sedenju v praznem prostoru brez knjig!; (4.) nadomestna čitalnica ostala tudi brez vsega nujno potrebnega čitalniškega gradiva (slovarji, leksikoni, enciklopedije, priročniki, zakoni …).

Ob vsem tem pa se nam zdijo posebej zaskrbljujoče izjave direktorja, g. Markovića v zvezi s čitalniškim gradivom in strukturo študija. »Gradivo, ki je bilo na policah v čitalnici že 20 let, smo tako ali tako nameravali umakniti, ker ga nihče več ni uporabljal. Struktura študija se je spremenila in če želiš kaj preveriti, to zdaj storiš na računalniku.« (Primorske novice, četrtek 3. maj 2012, str., 5) »Čitalniškega gradiva v čitalnici ne bomo več postavljali, ker že nekaj časa ugotavljamo, da se le-ta ne uporablja, saj se danes informacije "iz prve roke" iščejo izključno preko spleta […] Ker ne bo čitalniškega gradiva v čitalnici, nam ga knjižničarjem ne bo več potrebno nadzorovati […]« (Odgovor direktorja Ivana Markovića na odprto pismo Primoža Turka).

Zaradi navedenih razlogov ZAHTEVAMO, da se ohrani velika čitalnica v obstoječem obsegu, na obstoječi lokaciji (Osrednja knjižnica Srečka Vilharja, Trg Brolo 1), z obstoječim in pripadajočim čitalniškim gradivom!

Pismo podpore oz. podpis peticije lahko pošljete na: za.citalnico@gmail.com

Peticijo lahko podpišete tudi tu: PETICIJA

Odprto pismo direktorju Osrednje knjižnice Srečka Vilharja Koper, g. Ivanu Markoviću

Spoštovani g. Marković,

kot državljan Republike Slovenije in meščan mesta Koper, ter nenazadnje redni uporabnik Osrednje knjižnice Srečka Vilharja (zlasti čitalnice), vas pozivam, da ponovno pretehtate odločitev o zaprtju (»preureditvi«) velike čitalnice v Osrednji knjižnici.

Na spletni strani knjižnice kot razlog za zaprtje velike čitalnice oz. selitve le-te na Verdijevo 2, navajate: »preureditev prostorov, selitev gradiva in opreme ter nova strokovna postavitev«. In vendar zamisel o zaprtju velike čitalnice ni nova. To ste nameravali storiti že pred natanko tremi leti, ko ste kot poglavitni razlog zaprtja velike čitalnice navajali prostorsko stisko; kot utemeljitveni razlog pa evropske in slovenske standarde ter normative, glede na katere naj bi bila velika čitalnica menda »prevelika«.

Od tedaj se ni dosti spremenilo, zamisel o zaprtju velike čitalnice ostaja nespremenjena, prostorska stiska v kateri deluje Osrednja knjižnica se ni izboljšala, normativi in standardi se še vedno ne ozirajo na ljudi in njihove dejanske potrebe. Ste pa v tem času pridobili še en pomemben (in nadvse objektiven) argument, s pomočjo katerega lahko brez težav utemeljite in tudi izpeljete odločitev o zaprtju velike čitalnice. Gre seveda za argument krize, zmanjševanja razpoložljivih finančnih sredstev … ki vplivajo tudi na način in zmožnosti delovanja Osrednje knjižnice in velike čitalnice.

Vendar, ne glede na objektivne pogoje in okoliščine, ki so vedno samo to – dani pogoji in okoliščine, ostaja na vaši strani možnost takšne ali pa drugačne odločitve. Žal se vaša zamisel o zaprtju velike čitalnice ne spreminja in vaša odločitev ostaja na ravni ene same »možnosti« (dejansko nujnosti) – zaprtje oz. preureditev velike čitalnice v knjižnico.

Posledice te, po mojem mnenju prenagljenje odločitve, bodo sledeče:

1. Trajno zaprtje (pravzaprav, če pustimo ob strani olepšave, uničenje) ene najbolj kvalitetnih in uporabnikom prijaznih čitalnic v Sloveniji. V veliki čitalnici je (je bila?) resnično dana možnost za kvalitetno izobraževanje in študij (razpoložljivost ogromnega števila slovarjev, enciklopedij, leksikonov, študijskega gradiva …, pa tudi dobra prostorska razporeditev sedišč in miz).

2. Odprtje nadomestne »male čitalnice« na Verdijevi 2 (sedanji časopisni oddelek), ki je popolnoma neustrezna z vidika zagotavljanja pogojev izobraževanja in študija. Ta nadomestna »mala čitalnica« bo imela na razpolago namesto obstoječih, 42 zelo udobnih sedišč v veliki čitalnici, utesnjenih 12 sedišč (»mala čitalnica«), ki bi glede na prostorskost in udobnost sediš obstoječe velike čitalnice, ustrezali kvečjemu kakim 6 do 8 sediščem. Nadomestna »mala čitalnica« bo ostala brez vseh (ali vsaj velike večine) sedaj razpoložljivih študijskih gradiv: slovarjev, leksikonov, enciklopedij … Namesto čitalnice nam ponujate prazne betonske stene. Nadomestna »mala čitalnica« bo odrezana od Osrednje knjižnice in vseh tam dosegljivih knjig. Namesto knjig in študijske čitalnice nam ponujate prazen prostor.

3. S svojo odločitvijo boste najbolj prizadeli populacijo mladih, v prvi vrsti dijakov in dijakinj, ki redno uporabljajo veliko čitalnico – najbolj intenzivno v času priprave na maturo. S tega vidika je tudi izbira termina preureditve čitalnice (3. maj do 11. junij 2012), zelo zadeta. Eksperimenta se lotevate ravno v času najbolj intenzivnih priprav na maturo in obenem v času najbolj intenzivnega izpitnega obdobja študentov in študentk – to je obenem drugi segment mlade populacije, ki ga vaša odločitev o zaprtju velike čitalnice, najbolj prizadene. Na drugi strani vašega odreza velike čitalnice se bodo znašli še starejši občani, zlasti upokojenci, ki redno zahajajo v čitalnico.

4. To, da bo Univerzitetno mesto Koper ostalo brez edine čitalnice, bo nedvomno velik korak (če ne celo skok) v smeri »družbe znanja«.

G. Marković, vaša odločitev o zaprtju (»preureditvi«) velike čitalnice bo imela trajne in nepopravljive posledice. Tudi če se bodo pogoji in okoliščine kdaj spremenili, izboljšali, se čitalnica ne bo več »vrnila«. Ostal bo kvečjemu spomin na vašo odločitev!

V Kopru, 25. 04. 2012

                                                                                                         Primož Turk